Dromesqi linǎ   

Informacia

 

Kana i politika na bistrel o rromanipen

 


JÈKHTO SÈSIA (angl-o mesmèri)

K-o 9 ½ a.m.: i rromani grùpa andar-i Pùla gilabel:

hìmna e Kroaciaqi: "Lijepa naa domovino"

hìmna rromani: "Gelem gelem"


Pal-odova, o Dragan JEVREMOVI, prezidènto e Makarthemutne Rromane Parlamentosqo, putrel o Kongrèso thaj pala lesθe o Raj Milan BANDI, erutno e forosqo and-o Zagreb, kerel e manuenqe o mitavilen

I Esma REŵEPOVA, thagarni e rromane gilǎqi, kerel vi voj baxtalinǎ e Kongresosqe.

O Andrzej MIRGA, kontaktosqo viram and-i OSCE (Varàva) si akhardo te del dùma. Phenel so si but butǐ angla amenθe, but projèktǎ. "Kerdǎm jekh statùto pal-o Action Plan" sar te rozphandas rromane problèmi. But retòtika kerdǒl, na ai butǐ aj naj love va-i retòrika. Akana vaàzdel pes nevo faìsmo, sar and-i Avstria. aj keras palem mitìngo te das dùma. O IRU nati ahol sar si, te keren les buter modèrno, musaj te oven terne manua, zoraleder. Si o laho momènto kaj te keras tikni revolùcia.

O Nedet MUSTAFA phenel so si les bari lo te anela nd-o Kongrèso dragostipe katar-o ERTF. O IRU si les bari zor, aj kamlǒl pes lesqe zoralo prezidium, kaj te realisarel pesqi vìzia.

Drabardǒl o dragostipe so bihaldǎs, and-o anav e Franciaqe prezidenciaqo e Evropaqoro, o dr Bernard KOUCHNER – lesqo lil andǎs sas andar-e Francaqi ambasàda and-o Zagreb o sekretàro e ambasadaqo, o raj o Martial ADAM (o tèksto si and-i anèksa akale raportesqi).

I Milena KLAJNER phenel e manuenqe "mito avilen" and-o anav e Birosqo va-e etnikane minoritète; naisarel e Kasum Canas aj phenel so si te den vast e Kongresosqe.

O prezidènto e IRU/sqo, o Stanisaw STANKIEWICZ, phenel so maj baro emotìvo kana kerdǒl improvizàcia, sar and-o tabòro. Naisarel e Kroaciaqo Raipen thaj dej jekh pursak e Veli Huseinesqe aj aver e Kasum Canasqe.

O Jovan DAMJANOVI uarel e Ivones Sanader, phenel so i Kroàcia si terno a demokratikano them.

O prezidènto e IRU/sqo, o Stanisaw STANKIEWICZ, lel palem i vòrba aj phenel so but palal liam i butǐ. Trin ber thaj jekh pa sas o IRU bi lovenqo. Lias o ird katar-o zèro aj sar Ŵanel pes: naj love, naj patǐv... Kerdǎm but lobby kaj te vàzdas o IRU opre. Kerdǎm registràcia e ofisosqi and-i Vièna thaj Moskvaqe Rroma dine 1000 dolàrǎ. O lovitro, o Novica MITI, but enèrgia dias avri aj vi o Dragan JEVREMOVI pokindǎs but pesqe pasokǎθar. Kerdǎs and-i Vièna butǐ khetane e Orhança. Oxto hon o manua amare uŴarde i dokumentàcia katar-o Emil UKA, agore dias la. Kerdas o IRU 3 projèkti and-i Vièna te vàzden o IRU, khanesqe. Pe bibaxt anda but institùcie, si anglipatǎpen so "and-o IRU si sa analfabètǎ" – sikavas lensqe so si xoxaipen, a but zorales patǎn manua, ja keren pen so patǎn so si lenqo interèso. So si makar gaŴenθe demokràcia, makar Rromenθe si o RROMANIPEN aj kana si tumen vi demokràcia vi rromaniopen so duj, baro barvalipen si tumen and-o vast. Amen si amen rromani kris, savi si la baro avtoritèto.

Jekh vasno momènto sas kana kerdilǎs o ERTF: but manua e IRUsθr line pozìcie opre and-o ERTF.

Kana sas e Sloveniaqi prezidència e Evropaqi, kidisàjlǎm and-i Murska Sobota aj sas amen laho kontàkto e Sloveniaqe raimaça. Phendǎm and-o beipen so si dosta i purani gaŴikani politika, nakhas k-i rromani.

Angla jekh hon sas o Summit and-i Bruksèla, so sas vi jov jekh baro momènto, kana sàmas ame o Rroma pinŴarde sar avera manua.

3anen so si bare problèmi and-i Itàlia. Kerdǎm amen replìka: o Santino organisardǎs demonstràcie aj vi kulturàlo manifestàcie, aj plus ekrdǎn and-i Vièna demonstràcia. Pe javer rig, vi o Ramirez Heredia kerdǎs demonstràcia and-i Espània.

Palem isi blokàda: phares si te phiras angil aj musaj te das zor e ternenqe, jone si amare luludǎ.

Projèkto si amen te vàzdas edukàcia dural, kaj te pinŴardǒl maj buxles i kultùra rromani aj vi amari hib, so si bàza and-amari nàcia bi teritoriaqo: dav jekh apèlo, jekh akharipen kaj te keras skòla bi barrangenqo !

Na kamas papierològia, ukaripen p-o lil, na !

Musaj sa konkrèto te vàzdas, na sadaj i kultùra, musaj vi o biznèso te vàzdas: vasni tèma si te keras konferència, kaj te ovel korzy (hàsna) e Rromenqe. Amen musaj te Ŵanas sar te tràdas amaro drom pe gaŴìtko phuv…

O Dragan JEVREMOVI naisarel savorren ka avile pe penqe love, andar-i Slovàkia, Frànca, Itàlia, Skòpja, Bulgària, Slovènia aj but thema.

Vov mangel te phenel savorrenqe so patǐvaça kerdas butǐ: "Te ordem, phenel, ordem katar murri rromni, katar murre have pal-o IRU". Vi avera Rroma autisarde le aj naj les gasave ukar vòrbe kaj te palikerel e Novicas MITI. Ni Ŵanel sas anglal sode sas te pokinel pal akaja butǐ, aj kana aba sas andre, nas sar te iklǒl. Si manua so dine love: i Rùsia dias 1.000 Evro, o kabinèto Vienaθe 1.850, o Beograd dias 2.100, aj love kamlǒn pen va-o funkcionisanje. Niekh manu, niekh organizàcia na pokindas pesqe beresqe love, kaj te arakhas love? Si te ovel o angluno puhipen, so te puhas e kandidatonθar: kaj si les godǐ te arakhel love?

O Gnler ABDULA phendas so sas but problème e komunikaciaça and-o IRU. O gaŴe keren amen ora, dile, amatèrǎ. O kabinèto te ovel i phurt makar-e Rromenqi vìzia pe jekh rig aj i realizàcia pe aver rig.

I Esma RE3EPOVA phendǎs so tar var kerdǎs koncèrto and-i Kosòva va-o Rroma,s ave si naarde pire kheresθar. Del oficial i propozìcia te ovel i domiciliàcia aj o ofìso e IRU/qo laθe and-i Skòpja, bi lovenqo.

O Florian CIOAB mothovel pesqi xoli, so kamle and-o Strasburg te tiknǒl o IRU kaj te vàzdel pes o ERTF. Naj patǐv, si manipulàcia, bari laŴ so kerde le gaŴe nesave bikinde Rromençar palal. O ERTF i dikhel e Rromenqe problème, i liparel i bari diskriminàcia so si and-e Rumùnia, aj gasavi diskriminàcia isi. aimasθe, o Sarkozy, so akana si p-o ero la Evropaqo, andas and-o Sibiu i vòrba la Francaqe Rromenqi aj dias autimos baro le Rromenqe, te na oven irime palpale and-i Rumùnia.

O Nedo OSMANI, sar nast e Kongresosqo, lias i vòrba aj phendas so kamlǒl peste paruvdǒl i politik and-o IRU, te na ahon phure p-o skamind 30 ber, sar and-o komunismo, "matòri" (prapeke phure) aj te na len o manua jekhes so astarel mahen aj keren les prezidènto…

O Stanisaw STANKIEWICZ del les godǐ te dikhel maj feder angla so del dùma, odoelsqe so naj sa i problèma ande bera: te ovel sas sadaj/nùmaj jekh problèma kon si terno, kon si phuro, but sig aj te lahardǒl sas i situàcia, sadaj i problèma si maj xor aj maj komplèkso.

O Guralia MEJDANI phenel so and-i Albània sa o Rroma si kidime sar jekh manu aj sa khetane maren pen e rromane butnqe va-i skòla, va-i butǐ, va-o khera. Mangel te kidinǒn o Rroma and-o Kongrèso, sar keren Albaniaqe Rroma khere.

Jekh manu andar-i India phenel e Rromenqe te parvaren pire haven e rromane kulturaça. I India musaj te pinŴarel tumen sar jekh minoritèta. Mangel e Rromenθar te dikǎren Ŵivdi piri kultùra. I Evbròpa, phenel, na pinŴarel vortimaça tumari kultùra.

O Kujtim PAAKU phenel so Ŵi akana nati vàzden pen but rromane mahàle (rromane pera), kaj o NATO peravdas bòmbe. Angl-o maripen, sas 28 Rroma so sas len diplòma katar-i universitèta aj akala 10 ber niekh na xuterdǎs nisavi universitetaqi diplòma.

I Luminia CIOAB phenel so aimasθe but pharo si o tràjo, nùmaj le manua te na meken o marimos va-o lahimos, aj nivar te na bistren so le Rrom si zorale, ke si von le have le Devlesqe.

O Viktor FAMULSON, phureder and-o Prezidium, phendas so sikavdas jekh kasèta katar-i Kosòva k-o Kofi Anan, so kerdine amenqe o NATO, kòkala and-o pràxo, aj prinŴarde le bare raja so si amen aimos. But bangimos sas kerdino le Rromenqe vi pal-o Samudaripen (nazistenθar genocìdo mamuj le Rrom): hudine amen avri aj le idovura kerde so kamle. "Kaj te amboldas amare jakha, phenel, si bangimos, dikhen Rrom!len and-i Itàlia: o Berlusconi, so si maj baro mafiòzo, kerdilǎs dùjto Hitlèri. Musaj te kidas amen khetane, phralikanes, te na loan le raja pe amare zeja, te na keren amen zvrura (Ŵivutre)".



DÙJTO SÈSIA (pal-o mesmèri)


O Prezidènto le IRU/qo kerel kontròla p-i lìsta e bare alosarnenqi. Si BI EFTA thema.

O Kongrèso si te alosarel i procedùra e votenqi: garadune lilençar ja vazdime vasteça?

O Rroma kamen vazdime vasteça: 12 thema aj garadune: 7 thema (8 naj len opìnia).

I Florìna ZOLTAN del o 3 lilorra sarkole themesqe mujalesqe.

Kerdǒl vi i elektoràlo komìsia:

akceptàcia

o Drevo 100%

i Roksàna 100%

o Danièlas 100%

Propozìcie PREZIDENTOSQE:


Stanisaw STANKIEWICZ Nicolae GHEORGHE

Zoran DIMOV Kujtim PAAKU

Esma RE3EPOVA Gnler ABDULA

Orhan GALUS Santino SPINELLI

Veli HUSEIN


Lenθar sadaj TRIN aj te oven kandidàtǎ:

Stanisaw STANKIEWICZ

Zoran DIMOV

Orhan GALUS


Deklaràcie:

O Stanisaw STANKIEWICZ kamel te del dùma sadaj JEKH minùta, aj pesqire duja javira de le javirenqe. Te Ŵanel o Rroma so si jov anda bare organizàcie, eral o ERTF sar vice-prezidènto thaj o Polish Rromani Council. Sas jov nominàcia katar-e Polskaqo premièro aj si vi and-i komìsia Auschwitz-Birkenau. Lesqiri erutni idèa si te ovel but seriòzo butǐ, te na soven o manua.

O Zoran DIMOV kamel te vàzdel jekh Rromani information Media Center. Na kamel te ovel o Stahiro, na kamel e IRU/qi sistèma, kaj o manua keren delibèro avri aj andre k-i plenària si sàmo montirimo. Dikhel so anda 22 ber and-o IRU k-o Stahiro nas rezultàto a ov kerdas lahi butǐ and-i Makedònia.

O Orhan GALUS mothovel pesqi biogràfia. Kamel te ovel o IRU maj nevikano, te ovel and-o sundal jekh aikano politikano partnèro aj te paruvel pesqe metòde katar-o materismo anda jekh zorali butǐ prefesionàlo. Musaj te labǎras maj maksimum sa o maj neve texnològie, maj anglal e komunikaciaqe.


Kerdǒl alosaripen:

KARING MAMUJ NEUTRO

Stanisaw STANKIEWICZ 23 0 4

ALOSARDO


O nevo prezidènto, o Stanisaw STANKIEWICZ, phenel e Rromenqe te na xolanǒn pe lesθe, ke naj but loalo, odolesqe so Ŵanel so pesqire eksperiencθar so si akana palem les phari butǐ. Akana kamel te nevǎrel i butǐ aj i sistèma laqiri. Naisarel sa e Rromen aj apeluil te keren kritìka Ŵivdi, provokàcia, te sikaven emòcie, te na ovas ni pesismìsti ni idealìsti.


Propozìcie VICE-PREZIDENTONQE:


Maj anglal si puhipen val ahovas tare vice-prezidentençar, val te ovel sadaj jekh. Savorre 27 thema kamen te ahon tar.

Propozuime si:

Nadia DEMETER Peter GRIGORIENKO

Florian CIOAB Kujtim PAAKU

Zoran DIMOV Viktor FAMULSON

Santino SPINELLI Dragoljub ACKOVI

Normunds RUDEVIS Kasum CANA

Saa MAI Alain DAUMIER

Istref ABDURAHMANOVSKI Saa BARIEV

Gnler ABDULA Ivan VESELY



Ahon kandidàti:

KARING MAMUJ NEUTRO

Nadia DEMETER 21 4 2

Florian CIOAB 18 6 3

Zoran DIMOV 4 9 14

Santino SPINELLI 17 8 1

Normunds RUDEVIS 12 3 12

Istref ABDURAH-
MANOVSKI 16 8 3

Viktor FAMULSON 18 5 4

Kasum CANA 13 3 11

Ivan VESELY 12 4 11



Ahon vice-prezidènti:

Nadia DEMETER Florian CIOAB

Santino SPINELLI Viktor FAMULSON


Propozìcie LOVITRESQE:

KARING MAMUJ NEUTRO

Novica MITI 26 0 1


Propozìcie GENERALONE SEKRETAROSQE:

KARING MAMUJ NEUTRO

Bajram HALITI 22 0 5


O kongrèso mangel katar-o Nicolae GHOERGHE te ovel "special adviser"



VA-O PARLAMÈNTO


O Dragan JEVREMOVI maj anglal lel i vòrba te phenel bare alaça so naisarel sa e manuen so alosarde les sar prezidènto e Makarthemutne Rromane Parlamentosqo. Pe nibaxt nati lel nevo mandàto. "Kerdem i butǐ so sas kerimasqe, phendǎs, sar tumen dinen man zor. Nimaj lav pra manθe nevi obavèza, na anda so sènas bilahe manqe, nùma anda murre privàto problème. Liem mirri decìzia and-o mitimos mirre havenqo aj vi tumaro".


O Prezidènto Stanisaw STANKIEWICZ phenel lesqe te ahol makar amenθe, sar phral amaro so del amen godǐ, and-o nevo prezidium aj anda but avera. "O Dragan, phenel, so sas barvalo Rrom, kerdǎs pes orro, kaj dinǎs sa pesqo barvalipen pal-o Rroma thaj o IRU. Bute Ŵenen dias zor anda but phare situàcie, si but misala aj mangav te liparav sadaj jekh: o bùso medikàlo so tradias and-o gava kaj naj medicìna, aj but javira".


Propozìcie PARLAMENTOSQE PREZIDENTOSQE:

KARING MAMUJ NEUTRO

Jovan DAMJANOVI 15 8 4

Gnler ABDULA 18 5 4

ALOSARDO: Gnler ABDULA


Propozìcie PARLAMENTOSQE VICE-PREZIDENTONQE:

KARING MAMUJ NEUTRO

Jovan DAMJANOVI 19 4 4

Dragoljub ACKOVI 16 3 8

Veliu HUSEIN 13 1 14

Mihai ILARI 8 0 19


AGORUTNO VAKǍRIPEN E NEVE PREZIDENTOSQO

O nevo prezidènto, o Stanisaw STANKIEWICZ, palem alosardo, phenel so o Kongrèso naj o agor, si sadaj jekh preludium. Kon Ŵanel savi phari situàcia aj te arakhas angla amenθe p-o drom? Naj i lùmia (o sundal) lahi sar kamas amen te dikhas la. Univar, kamas ae ileça te keras lahipen thaj:

- aj na mukhel i situàcia

- aj naj amen zor

- aj amen kamipen ja jekhipen makar amenθe.

I dar bari avel katar-o bipinŴaripen. Kana daras, o gaŴe na pinŴaren amen thaj astaren fòbia. Odolesθar and-o IRU, i prioritèta si te ovel edukàcia, kaj te siklǒn o have and-i sistèma e globalizaciaqiri.

Maj anglal musaj te maras amen te na oven diskriminuime aj bihalde specialone skolenθe.

Del propozìcia te vàzdel pes jekh "grùpa krìzno" kaj te kerel advokatùra, monitorìngo, te ovel la mandàto te lel pes e makarnençar (mediators).

Sosqe na reaguinen kana mudardǒn o manua? Sa si rando ukar aj o Rrom naj les ànca te ovel akaja thami kerdini lesqe.

E butǎqi metòda: sarkon 6 masek/hon, kamav te bihalen tumaro plàno k-o Bajràmo. Te oven aktìvo vi pe lobenθe, vi bi lovenqo. Te keren intelektuàlo prèsia pe institùcie abnda sarkon them.

Anda sarkon jekh them te ovel filiàlo aj te phenel pes "Member of the IRU/somdasno e MRrU/qo"

Kana keren aktivitèta, te phenen "tel-o patronàto e IRU/qo". P-o terèno te keren maj butǐ: o manu so garavel pes e tiknenθar a del dùma sadaj e barençar naj baro; patǎl so si baro a jov si tikno. O ao baro manu si odova so dikhel e tikne kirǎ p-e phuv.

Te Ŵanas so si limitirime o vaxt/ciro, na amari godǐ ja amaro kamipen te keras ukaripen.

Palem jekhvar palikerel e Rromen so alosarde les aj phenel: "Me sòmas normàlo havo tabòrno. Nivar nas te patǎl miro pàpu so jekh dives aj ovav prezidènto…".

Medo Gurbetov





ANÈKSA

Lil bihaldo e Francaqe avrutne aj evroputne butnqe ministrosθar,

e Dr Bernard KOUCHNEResθar,

e Eftatone Sa-Lumiaqe Rromane Kongresosqe (Zagreb, 24 Oktòbra 2008).


Si man patǐv aj dràgo patǐv te bihalav Tumenqe akava lil te mothovav o amalipen e Francaqo k-o 7-to Kongrèso tumaro.

Akana sar buxlili i Evroputni Ùnia and-e bera 2004-2007, i pozìcia e Rromenqi kerdilǎs jekh centràlo puhipen sa e Evropaqe manuenqe. Odolesqθar o rromano khetanipen and-i Evròpa si kerdo manuenθar save si themutne amare themenqe thaj si len hakaja aj dotǎ sar sarkon aver evroputno themutno.

And-o Summit k-i Bruksèla 16-to Septèmbra, manglǒm te nakhavav nesave neve idèe: aj pinŴardǒl Ŵikobor o gaŴe e Evropaqe si len patǐv karing amare khetane xaarimàta (dignitèta, bidiskriminàcia, tolerància, patǐv, solidaritèta, politikani participàcia…) kana las angl-i jakh o hand sar on dikhen e Rromen.

Avrial katar-i Evròpa, o rromano puhipen, sar si tretuime amenθe, si jekh tèsto pala sar aj te patǎn o manua and-o aipen e Evropaqo p-i tèma e Manuikane Hakajenqi aj e Minoritetenqe Hakajenqi. But zorales undǒl tumaro krlo and-o Zagreb akate, pa-e Evroputne Uniaqi grànica, anda jekh them so si kandidàto te avela nd-i Ùnia, sar vi nad-o aver thema kaj Ŵiven but Rroma: ratǒrigutno Balkàno, a vi Moldòva, Ukraìna aj Tùrkia. Musaj amen and-i Evroputni Ùnia te sikavas so o ahora so vàzdas avrial amare granicenθar si dine patǐv maj anglal amenθe aj Ŵiven anda amare thema sar jekh modèlo averenqe.

Pala kadala vòrbe, ahola o puhipen e evroputne akciaqo. And-i Bruksèla, thovdǒm i emfàza pe avera tème, save manqe dikhǒn but zorale: aj te liparas o instrumèntǎ so si aba kerdine va-e Rromenqi inklùzia, sar sas avridine and-o ulaj 2008-to, lahe pràktike so si kerdine and-e verver thema.

Vasno si te zurǎras i àkcia thaj i koordinàcia makar-o thema e Evropaqe thaj te nakhaven and-i implementàcia (realizàcia) e ververe politikenqi (va-i edukàcia, butǐrodipen, sastipen, kheripen, infrastruktùre, maripen mamuj o orrorripen…).

Sarkon them si te realisarel pesqi dotǐ (pesqi obavèza) anda pesqe kompetèncie va-i integràcia, o sastipen aj o publìko sarbaripen. Lipardǒm so o puhipen e Rromenqe integraciaqoro and-o evroputno dostipen naj sadaj (nùmaj) e Evroputne Uniaqi butǐ, maj anglal si i butǐ e themenqi aj e lokalone khetanimatenqi, save si maj pae e Rromenθe.

Patǎv so o Summit pal-o Rroma thaj lesqi agorutni deklaràcia si but vasne kontribùcie, sar si vi o Deiber e Rromenqe Inkluziaqo, savo de katar-o ber 2005 kìdel anda jekh khetani butǐ raimàta, makar-raipnikane organizàcie thaj naraipnikane organizàcie kaj te khanisaras i diskriminàcia pal-o rat thaj te keras maj feder i situàcia e rromane khetanimatenqi.

Akava so phendǒm, te ovel amenqe inspiràcia, te kidinǒn amare ile, ogǎ aj godǎ anda jekh khetani angaàcia, aj maj anglal te anen zoralo rezultàto.

Pe bibaxt, vàŴe ahilo but butǐ kerimasqe angla amenθe. Astardǎm zorales and-o vast amare partnernçar aj si te tràdas maj dur sa e padmadnçar, save i Frànca kerel anda pesqi prezidència e Evropaqi.

Te lingren amen khetane aj cèra a cèra kaj te halǒvel sa i Evròpa i ròla e Rromenqi kaj te den pen zor sar amare theam aj vi i Evroputni Ùnia va-o Rroma and-o anav e solidaritetaqo aj e Manuikane Hakajenqo.

Sar amal, sar phral, mangav Tumenqe sovorrenqe but baxtagor anda tumare butǎ, aj vi but lo so palem maladǒn tumen jekh avreça.

dr Bernard KOUCHNER

Minìstro va-e avrutne aj evroputne butǎ

Paris – Frànca





VII-to Lumaqo/Sundalesqo Kongrèso e IRU-sqo

23-25 Oktòbra 2008 – ZAGREB


23-to Okt.: si o dives e kontaktonqo and-e Kroaciaqo Raipen

Maladǒn e Rroma bare rajençar and-o Ministerium va-i butǐ (ulica Vukovar 78)

K-o 9. javinaθe, gelo e IRUsqo Prezidènto, o Stanisaw Stankiewicz p-e vizìta k-o prezidènto e Kroaciaqo, o raj Stjepan Mesi.

K-o 10. organisàjli jekh medienqi konferènca (e urnalistenqe) and-o Hotèli p-e ulica Remetika

K-o 12. jekh delegàcia e IRUsqi Ŵal vizitaqe k-o Parlamènto e Kroaciaqo, odothe kaj si vi o Nazif Memedi

K-o 3 p.m. irdias i registràcia e IRUsqe mujalenqi thaj vi e nastenqi

Katar-o 6 ½ Ŵi k-o 7 ½ p.m.: o Santino Spinelli thaj o Robert de Caro, andar-i Itàlia, keren prezentàcia lilenqi thaj CD-enqi

K-o 8 p.m. i oktèta andar-i Kosòva "Mystic Ilo" del koncèrta


24-to Okt: PUTARIPE E KONGRESOSQO

si o angluno dives e Kongresosqo, savo dikǎrdǒl and-o Ministerium va-i buti





Foto: Medo Gurbetov