Dromesqo Somno Informacija


IRU-Parlamentosqo Kidimos an-e


Muraszombát (Slovénia) 22-24 Feb. 2008


PARAŒTUJ:

Kidinǒn e Rroma andar-e verver Thema, thaj be œen an-e tikne grùpe kaj te dikhlǎren e situàcia thaj so si nevo anda jekh kavresqo Them (workshops).


JÈKHTO DÌS:

Pala jekh minuta patǐv e Janez Drnovœekesqe so akeso mulo sas, lias e vòrba o Raj Stanis³aw Stankiewicz, prezidènto e IRU/qo, aj putarda o beœipen e Parlamentosqo. Loœaça phendas savorrenqe miœto avilen, aj maj but e bare Rajenqe e Ministrosqe pal-e edukàcia aj o spòrto e Rajesqe Milan Zver thaj e Direktoresqe Stane Baluh andar-e minoritetenqi ofìsa. Mothovda so si amen jekh but pozitìvo opìnia pal-e Slovènia, savi si„putarde-godǎqo Them savo hakǎrel e rromani problematika, sar dikhlam amen aba pèrsi kana kidisàjlo athe o prezidium e IRU/qo thaj vi avrethe kaj maladilam lençar, tov an-e Bruksèla, tov an-o Strasbùrgo. Odolesqe, phenda, si but vasno te phandlǒvas e Sloveniaqe demokraciaça, savi si akana k-o ĉekat e Evropaqo Ŵi k-o avindo milaj. ŵanas so e Slovènia si te lingrel amaro krlo patǐvales Ŵi k-o maj upruno nivèli e Evropaqo thaj akava krlo avel kathar-o 36 Them-Somdasne and-o IRU. Na nùmaj o Rroma sar nàcia, a vi sa e Evròpa ròdel jekh nevi politìka thaj amen sam maœkar olenθe so zumaven te arakhen nevo drom”.

Pala lesθe vorbindas vi o Dragan Jevremoviĉ, prezidènto e IRU-Parlamentosqo, naisardas e duje bare Rajen thaj vi e manuœnǎ bi ĉhaldi andar-e India, e Nidhi Trehan, savi avel and-o anav amare phralesqo e Riœisqo. Naisardas sa e mujalen, save pokinde penqo drom kaj te aven thaj e Jožekes sar laĉho xulaj and-o Prekmurje. Xarnes mothovdas o historiàto e IRU/qo katar-o b. 1971 kana sas vazdime.

Sas dini akceptàcia pal-e progràma e sesiaqi thaj o manuœa votosarde pal-e Agènda. Si te ovel maœkar averenθe o puĉhimos, kaj te dik ǎrdǒl o 7-to Kongrèso maœkar-o dizǎ/fòrurǎ kandidàte: India, Œvèdo, Kroàcia, Srbia ja aver.

Lias e vòrba o Raj Milan Zver, savo thovdas e emfàza p-o sigǎrimos e vremaqo akana an-e globalizàcia, texnika thaj sociàlo puĉhimàta. Mamuj akava sigǎrimos e historiaqo, trobuj jekh maj zorali solidaritèta thaj maj ĉaĉutno barabarimos. But vasno si vi o ververimos an-e kultùra, savo si bari zor an-e Evròpa thaj katar-akava aspèkto, e Slovènia del prioritèta k-o rromano puĉhimos.

O Raj Stane Baluh seravdas so si akana o berœ e maœkarkulturalone dialogosqo thaj pakǎl so e situàcia an-e Slovènia œaj te ovel modèlo vi avere Themenqe.


O Jožek Horvat naisardas o raimos e Sloveniaqo vaœ-o sponsorimos so dias amare konferenciaqe. Lipardas so an-o Them si 8 ja œaj 10.000 Rroma, thaj an-o Gorensko vi Sinte. Maj anglal sas phare trujalimàta trajosqe thaj an-e palutne berœa o raimos e Themesqo lias pe e rromane puĉhimaça, dindor avri jekh speciàlo progràma kaj te vàzdel e Rromen, maj but an-o sastimos aj an-o butǎrimos. Phendas so e Rroma si „zaštitna skupina” (grùpa tel-o brakhimos) thaj e rromane organizàcie kidisàjle te keren jekh federàcia „Svez Romov”. E maj bari problèma si so but Rroma bi kheresqo si pal-e parcelizàcia thaj urbanizàcia e phuvìnqi kaj beœènas, napal si bare diferènce maœkar-e verver gava thaj fòrurǎ. Savorre khetane ròden o drom kaj te federaren e situàcia. P-o 30.03.2008 sas promulguime e thami pal-o„rromano khetanimos an-e Slovènia” kaj te len pen kòrkorre e Rroma pala penqe problème thaj e anglune eksperiènce si pozitìvo.

O Veli Huseini phendas so e Kroàcia si dosta maj angle averenθar. Ĉaĉimasθe si verver situàcie an-e verver gava aj regiòne.


Sas kerdini jekh Themutni progràma rromani kaj e maj vasne faktòri si ukluĉime, œeral e edukàcia, thaj dikhas laĉhe rezultàte: si aba bas xurdelin ǎ. Miœto si so o Rrom o Mehmet Nazifi si mujalo na sadaj e Rromenqe, ma vaœ 12 minoritète (Nemcura, Polàkura, Ŵuta thaj kola).

An-e Pùla kaj beœel, but miœtes si pinŴarde le Rroma katar-e kupatni. An-e Istria naj rromane mahàle, maj but Rroma si ulavde maœkar gaŴenθe. Si 6-to berœ so kerel buti e xurdelin an-e Pùla.

O Koce Palison andar-o Œvèdo mothovdas so sas anda jekh Equal progràma thaj so an-o Œvèdo kerde 4 ambrèle-organizàcie save xuterde anda 3 berœ 15 milòja kurùne maj but pal-o avriĉhudimos, e Ŵuvlìnqe hakaja thaj e manuœikane hakaja. Miœto si so le Rroma sas pinŴarde an-e berœa 90 na sar sociàlo problèma, ma sar nacionàlo minoritèta. Kako si aŸutimos kaj te dikǎras Ŵuvindi amari ĉhib, kultùra, identitèta, ma butivar an-e maj demokratikane Thema, taslǒn amari ĉhib, amari kultùra.

An-e Tùrkia, phendas o Özcan Purçu, si but Rroma thaj phare problème. Naj othe niekh rromani progràma, ni kamen te dikhen amen, love vaœ-el rromane but ǎ nanaj, Ÿutimos nanaj, madikh so si pal-amari godǐ 500.000 Rroma an-e Tùrkia. An-o Sulukule beœen 30.000 Rroma, avile gaŴe phangle lenqe khera, akana beœen avri. Œtar Rroma thabile Ŵivde an-e khera, mule. Mangas te keras konferència pala duj masek. Si te biĉhalav Tumenqe lila, te dikhen e situàcia. But mangas tumenθar Ÿutimos.

O Marcel Courthiade phendas so e rromani politika an-e Frànca œaj phenel pes avri anda trin vòrbe: konfùzia, hipokrìzia thaj paradòkso. Konfùzia odolesqe so le gaŴe bangǎren e Konstitùcia, phenen so ni pinŴarel minoritète so si jekh xoxamni interpretàcia thaj pretèksto kaj te na pinŴaren e Rromen sar kultùra thaj ĉhib. Plus keren konfùzia phirutne gaŴenθar. Pe bibaxt but Rroma xale o xoxaipe akala gaŴenqo thaj ni phenen pen avri Rromenqe, phenen pen avri „phirutnenqe” – madikh so si œel berœ so beœen an-e khera... Angla 3-4 berœ sas bari jag e Sarkozisqi mamuj-el Rroma, but naœarelas len palpale an-e Rumania thaj uœarèlas pes and-e mèdie. Akana nakhlo, palem biĉhalel len, ov thaj jekh Hortefeux, savo pherdǎrel pesqe statistìke naœarde Rromençar: kamlǒn pen 25.000 na œarde manuœa k-o berœ, ov astarel e Rromen, del len jekh lil te semnosarem so kòrkorre mangle te Ŵan tar, del len 150 rupune k-o vast, naœarel len, ĉhivel len an-e statistike a pal-o kurko aven palpale Ŵi kaj te oven palem an-e satistìke e naœardenqi. Akaja si katastròfa e ĉhavorrenqe save phiren an-e œkòla. O butederimos le Rromenqo so aven an-e Frànca aven odolesqe so naj len ĉaĉutni skolarizàcia an-e Rumania thaj aven an-e Frànca, Italia thaj Espània, kaj si e ĉhib nabut dur lenqe gaŴikane ĉhibǎθar, thaj œaj te sikǒn sig. O dad e dej Ŵanen so si e œkòla vasni, korkorre phirde von an-e œkòla thaj ni kamen te meken le ĉhavorren bi œkolaqo. So kerel o Hortefeux? Naœarel len... xatam vaœ lenqo laĉhimos. Aj o paradòkso si so keras laĉhi butǐ an-o ministrimos e edukaciaqo thaj e kulturaqo de facto, madikh so si e uprutni ideològia de jure, sadaj daras te khoslǒl akava prdal-e rat Ŵikaj naj pinŴardo aj zorardo anda jekh tèksto thamǎqo.


Pal-o mesmèri, sas diskùsia pal-e Kosova.

Angluno vakerdas o Damjanoviĉ, savo phendas so ĉaĉes si turbulèncie an-e Srbia, ma palem si demokràcia thaj o raimos dias love te kiden pen le Rroma dothe. Le Rroma si purani nàcia an-e Kosòva, anda sa le fòrura thaj gava. Maœkar olenθe si but œkoluime manuœa. E maj bari rromani inteligència e purane Jugoslaviaqi sas p-e Kosòva. Ma kaj god si bibaxt, sam anglune amen anda laθe ma kana ròdas amare hakaja, khonik ni pinŴarel amen. But Rroma si naœavde an-e aver Thema. Akana Ŵal jekh vòrba maœkar le Evropaqe institùcie kaj te irinen pen 50-60.000 Rroma othe.

O Orhan Galjuš lias te mothovel pal-e Holàndia so si but barvalo Them ma e Rromenqe si but Ŵungalo. Kerel asimilàcia zorǎça. Avrial biĉhalel love e Rromenqe an-e avera Thema a andre naœti te las 1 € pal amare butǎ, gova si o drom sar tasaven o rromanimos. Œel procent e Rromenθar sas mudarde an-o 2-to Marimos thaj sa e Rroma kaj si othe akana si„neve Rroma”, na pinŴarde sar Rroma. An-e 70-to berœa, but avile andar-e purani Jugoslàvia. Si len sociàlo statùto, 95% lenθar si bi butǎqo, sa sociàlo, naj len œkòla, diplòma, butǐ. Trin organizàcie biĉhalde gaŴen an-o ministerimos te puĉhel sosqe an-e Holàndia ni kerdǒl khànĉi e Rromenqe thaj o ministro phendas so e Holàndia naœti te thovel e Rromen sar prioritèta Ŵikaj e e Evròpa kòrkorri ni kamel ni voj.

Pal-e Kosòva, ĉaĉimasθe ni kerdilas but but ǐ. Sas œukar te kerel vareso o RTF, o OSCE, o Nicolae Gheorghe aktìvo sas Ŵivarekaj . Puĉhlǒm les sosqe phagerde amen anda tikne kotora Srbiaθar, Albaniaθar... E institùcie khànĉi ni kerde. Nas niekh kontàkto ni e Veton Surojeça, ni e Ahtisaariça, nas amen dino than, nas amen politikani zor.

Nidhi Trehan:

Aĉhile nabut vaxt, 2-3 kurke aĉhile. Te Ŵanen so e India ni pinŴarel e Kosòva, te na ulavdǒn laqe ràœtre. Sa o sundal akana dikhel e Kosòva thaj si okàzia te œundǒl o krlo e Rromenqo. An-o UNO si bari konfùzia. An-o ĉhon Mars/Trideraj, e EU si te biĉhalel jekh monitoring team thaj e Rroma si tumen hakaj te biĉhalen penqi komìsia. Anda sarkon komìsia te oven jekh a duj Rroma. Miri idèa si te ovel jekh terno Rrom jurìsti, œaj pinŴaren les, si o Saimir Mile, sar kotor an-e evroputni delegàcia.

O Marcel Courthiade mothovdas so kerde an-e Frànca vaœ-e Kosovaqe naœutne an-o b. 2000. O ministro vaœ-e andrutne butǎ sas athòska o Vaillant. Na kerdam but demonstràcie te iklovas k-e televìzia, ma trin masek sa meklam avera butǎ, e NeŴoça, Ŵikaj pherdam lesqi godǐ, zorale dokumentaciaça thaj diskusiaça, te del avtomatik azilesqe lila sa e Rromenqe save sikaven so biandile k-e Kosòva.

A n-o ustavni paket, sas pinŴarde 4 nàcie so somkeren e Kosòva: Rroma, Srbǎ, Albancǎ thaj Turkǎ. Pe bibaxt e Evròpa aj e Amerìka ni kamen te pinŴaren e Rromen thaj e Turkonen, keren polarizàcia albano-srbikani, sar kerde albano-makedonikani an-e Makedònia thaj sa e avera bisterdǒn an-e ĉik. Te mangas te irinas amen k-o ustavnio paket, savo pinŴarel sas barabaripe maœkar le 4 nàcie.

O Stanis³aw Stankiewicz lias te phenel so maj feder te phenas so ovèla. E diskùsia nas efektìvo. So sas te keras, ni kerdam les. Musaj te keras godǎver analìza, pala so œaj ovel an-e Kosòva amare manuœençar. Dùjto, naj amen problème pal-e phuv.

Si akana jekh but jagalo momènto, kana kamen te tràden palpale e Rromen, phenen so si biumblavdo Them aj e Rromenqe„ŵan, si tumari phuv, tumaro Them”. Mangas te keras konsultàcia e Sloveniaqe raipnaça kaj te mothovas amari pozìcia, angil te na oven phagirde hakaja. E rromani problèma ĉaĉipnasθe si gaŴikani, so ni kamen te œunen amen. E gaŴe si sikle te dikhen so e Rroma nùmaj xan pe e lovenqe. Naj ĉaĉes, si nùmaj pretèksto te ignoril e Evròpa e rromani populàcia thaj si katastròfa amenqe, so anel palal katastròfa sa e Evropaqe.


Vasno te dikhas amari populàcia na fèri an-e Kosòva, no fededer sar jekh khetanipen buxlo aj amari diskùsia te Ŵal an-e lùmia.

E Nidhi Trehan

Œaj te dikhen p-o internet o kùjbo „Kosova thanks you” e agorutni rezolùcia sarkole Themesqi, savo pinŴardas e Kosòva thaj odothe mothoven an-o lil sosqe pinŴarde la; E Norvegiaqo lil si interesànto, kaj phenel so vasno si e minoritetenqo brakhipen. Œaj te keren lil akale manuœenqe so liparen minoritète thaj te den tumen vast .

O Normunds Rudeviès:

But manuœa puĉhen savi kultùra si maœkar Rromenθe. Ni Ŵanen a amen Ŵanas but œukar kon sam. Ni bisterdǎm so phende amenqe amare dada. Si 30 berœ so vazdiam amari organizàcia thaj but butǎ paruvdile trujal, ekonomièeski, texnologièeski, politièeski... E Rroma dikhen, maribnìtko berœ, na maribnìtko berœ, palem Rroma Ŵan bagan, khelen, ĉoren kaxnǒrǎ, ja œaj grajen te ĉoren kaj te xan lenqe ĉhavorre... Rroma si siklikerde te keren tikno biznèso an-e famìlia, si lenqe normàlo. Buxlǒl lesqo dikhipen forìtko, pa Themìtko aj vi kontinentìtko, o Rrom ròdel vavër kaèestvo, trebi te Ÿutinas amare civilizaciaqe.

O Dragan Jevremoviĉ:

Naisarav amare phrales andar-o Ùngro, e Janoœes, vov si o Kozak Janoœ, so kamel te ovel mujalo e Ungrosqo an-o IRU. Naj vov prezidènto ana pesqo Them, si o dùjto manuœ pal-o Orban.

O Janoœ Kozak:

E Devleça arakhav tumen. Kecani nemzetközi konferencia si nagyon fontos thaj si athe manuœa andar-o Unió. Ame nagyon kamas te keras butǐ tumençar thaj avav sar elsġvo kepviselġvo. Pontosan ĉi Ŵanav pala sosθe si kadi konferènca, thaj pala so vorbil. Te Ŵanen so an-o Ùngro kerdam jekh gàrda, kaj angla lenqe jakha e Rroma naj laĉhe manuœa. Phenen so pusaven e manuœenqe jakha, phiren an-e gava thaj maren e Rromen. Amen so kamas? Khànĉi aver ĉi mangas, ĉak amare manuœa te œkolazin.

Nagyon dumut sem an-e politika e orszagosqi, de katar-o b. 1992 thaj kerav politika, e Rromenqi butǐ, te Ÿutinas fèri [magyarul, naœti hakǎrav] kecavi butǐ, ĉi Ŵanas te keras vendmeny (?) Trobuk an-o uniovo khetane a […] le gaŴie ĉi kamen amare butǎ te oldin, ĉi phenen amenqe so te keras. Kaver si e problèma an-e Rusia, kaver an-o Œvèdo, kaver khere an-o Ungro. Kathe ĉi kamen e Rromen. Te Ŵas tele k-i mesali lençar aj te phandas vòrba lençar.

Amen so kamas? Kamas te Ŵas te sik ǔvas an-o egyetèmo. Naj iskirime pe amaro ĉekat so amen sam kecave manuœa so musaj te trais an-o sociàlo.

Kerdam jekh baro festivàlo an-o Papa, amari kultùra te das la prdal e gaŴenqe. Nagyon miœto sas, dias prdal o tevèvo (TV). Trobul maj but Thema te keren kecave butǎ.

Amen kaj sam katolikuœ, mangas te akharas e Papas and-e Ròma. Andem jekh lil te mangas te biĉhalas lesqe hivo, ke amare gaŴe ĉi kamen te œunen.

Amaro organizàcia si purani thaj kerel la ĉhi butǐ : ĉhinel kaœt thaj anel le phurenqe. Kerebn le terne ĉhavorre, aj sikǔven e patǐv e phurenqe. Kamas kavera manuœa an-o Ùngro te na dikhen amen tele. Khetanes te xutilas. E rromani kris so durmut sas, opre trobukl te tordǎeas la palem, kana sam amen but manuœa thaj khetane keras butǐ.

Kade gindij so tumari butǐ Ÿutil but vi pe Ungrosqe Rroma vi kavera Rroma.

O Stanis³aw Stankiewicz:

Tumare manuœa so tut biĉhalde den amen jekh bari patǐv aj Ŵan pal-o rromanipe. Ĉaĉes si manuœa a Devlesθar. An-o Iru si procedùra so sarkon manuœ so si les than andre, te ovel els zastùpco.

O Janoœ Kozak:

Si man duj fùnkcie : jekh sar dùjto manuœ maj baro an-o Ùngro, pal-o Orban, kana naœti o Orban te Ŵal, man biĉhalel, Ŵanav patǐvales te ovav kepviselġvo thaj duj, egzelèto (?) me sem lenqo prezidènto an-e megye.

O Stanis³aw Stankiewicz:

Tu alosares te zastupcos, tumen sar organizàcia trobul te den duje manuœen. But baxtale sam phral!a Janoœ so dine tut e Ungrosqe Rroma tuqe mandàto te oves an-o IRU mujalo, delegàto pal-o Ùngro; vi von, vi tu den amen bari patǐv an-o IRU. Dikhas akana kon maœkar amenθe akceptuil tiri organizàcia : miœto 15 Ŵene [andar 36]

thaj akana tut sar delegàto : 10 Ŵene akceptuin tut. Das gàta akaja tèma. UŴaras te des te zastupcosqo anav.

O Ian Hancock, bezex so naœti avilas o Rrom, ma biĉhaldas manqe jekh lil pala pesqi butǐ, thaj sar musaj so maj sig te agordas sa e procedùre kaj te na xasaras amaro than an-o UNO. Vov be œel dur katar-o New-York, phares lesqe te Ŵal kana si beœipe, thaj naj miœto te xasaras o statùto. Biĉhaldam amen e formulàrǎ. Œundem so si akana vi jekh aver rromani organizàcia othe, e Rromani Kris andar-o Bukurèœti.


PAUZA

Tèma: o 7-to Kongrèso

Sas propozìcie sar India e Kroàcia, o Veli phenel so si len zeleno svijetlo thaj o Joja propozuil o Beograd ja, sar o Riœi, o Niš.

O Özcan (Turkia) phenel so o raipen an-e Turkia si gata te del bare love kaj te kerdǒl vareso baro pal-e Rroma, so mangen te sikaven penθar vareso laĉho, akana so mangen te den an-e Evroputni Unia.

E Nidhi Trehan:

Te kerdǒl odothe kaj si amen maj zoralo kontàkto e mediençar, ma œkarthemutne mediençar; Akana savorre si an-e Srbia, dikhen so ovèla an-e Kosòva. Si man vi jekh mothoipe e Sloveniaqe ministrosqe: an-e dekàda si but laĉhe projèkte p-o lil ma bipînŴarde si e rezultàtǎ. Kamlǒl pes jekh tikni grùpa te kerel monitoring pal-e dekàda.

O Stanis³aw Stankiewicz:

Kaj te alosaras o than, musaj te ovel maj anglal jekh politikano kritèri thaj vi lovikano. No vi e mèdie si laĉho kritèri. O puĉhimos an-e Turkia si vasno, kaj te dikhel pesqe Rromen sar Themìtka manuœa. Vi e Evròpa si vasno te dikhel sar o IRU reaguil.

Si te keras beœipe e kabinetosqo an-e Srbia, si amen othe logistika, infrastruktùra, love thaj kola. Pala duj ĉhon, an-e İzmiresqi konferència si te dikhas e verver propozìcie.

O Dragan Jervremoviĉ phandel e seànca, phendindoj so naœti te mukhas o berœ 2008 te nakhel bi kongresosqo.


DÙJTO DÌS:

Putrel e seànca o Dragan Jevremoviĉ:

Miœto phirdam anda duj gava thaj dikhlam sar Ŵiven e Prekmuriaqe Rroma. Bezex so naœti gelam an-o trito gav, kaj si muzeum rromano. Akana te dikhas duj prioritàro puĉhimàta: o staùto e IRU/qo an-o UNO thaj e rekomandàcia amari.

E Nidhi Trehan:

Me œaj te Ÿutiv pal-o UNO, si te beœav pak ǎv – 6 ĉhon an-o New-York.

O Dragan Jevremoviĉ:

But Thema ni pinŴaren e Rromen sar nacionàlo minoritèta, sadaj sar sociàlo grùpa, problemençar…

O Stanis³aw Stankiewicz:

Si but organizàcie so mangen te aven an-o IRU; rande lil but organizàcie, 500, 600 a o IRU si putardi organizàcia. Palem naœti te las jekhe manuœes thaj te xolan ǒn avera organizàcie. Te

Aj palem phenav so mothovdas o Dragàno: sarkon Them te biĉhalel so maj sig rapòrto pala so kerdǎs anda œtar nakhle berœa aj si te thovas sa an-o rapòrto k-o IRU.

Si an-e Evròpa but organizàcie so phandle pen e gaŴençar, e rançar, kerde pen gugle lenqe thaj o Them phenel:„si amen gasave manuœa laĉhe so phiren pal-amenθe, keren so kamel amaro Them, na sar tumen kaj keren ĉingar aj konflìkto”.

Amari fòrma si demokratikani thaj si amen duj œerutne resa:

a. mangas serioz te vàzdas o IRU thaj musaj te phenas so keras te dikhlǒl te œundǒl amari butǐ thaj te avas pal-amare manuœa so si an-o pharimos, kaj te oven an-o sundal;

b. kana avel bibaxt varekaj, so œaj te kerel o IRU? Œaj nùmaj te kerel krìtika. Naj amen Pershing, rakète, benzìna, nàfta, ekonomikani zor kaj te keras blokàda e vavërenqe. Normal si te keras krìtika, naœti mekas e politika te kerel sar kamel.

Musaj te siklakiras e gaŴen e bare rajen te dikhen e Rromen vavërĉhande, sar themìtka manuœa anda lenqo Them. Na fèri te phandlǒn jekhe partiaça, naj kado politika ĉaĉutni rromani.

Musaj te dikhas maj dur, misalaqe an-e Dekàda: Ŵikaj naj seriòzo dikhipe, Ŵikaj e manuœa dikhen fèri personàlo interèso, o IRU xasarel e Dekàda, si te aĉhol bi khancesqo p-o agor.

Sa si an-amare vasta, te na mekas te xasaras.

E Nidhi Trehan

Stahiro-Ŵi, sar phenas an-e India vaœ-e patǐv, but vasno si so phenes akana: ĉaĉes si amari politikani stratègia an-amare vasta, te na peravas la, te na xasaras la. Akana si amen œànca, Ŵav me an-o b. 2009 an-o New-York trin masek, œaj œov, œaj odothe te kerav lobby (godǐpheripen). Mangav sadaj tiro gindipe an-e politikani stratègia.

Si man jekh propozìcia: te maladǒn terne e IRU/qe, thaj vu Ŵuvlǎ e IRU/qe khrigal thaj te anen an-e plenària e rezultàte pala penqo svàto.

O Koce Palison:

Mangos te lav e vòrba aj te mothovav pal-e Rromani Kris e IRU/qo. An-e januàra 99 o IRU kerda godǐ kaj te ovel jekh Rromano Parlamènto thaj jekh Rromani Kris. Sas mindig kris ma œkar le Rrom, fèri so nas registruime maœkar le gaŴe, le gaŴe ĉi pinŴaren amari kris. Naj but Thema kaj pinŴaren: so Ŵanav fèri an-e Rumânia a e kris si but purani. Sas vi an-e India, aj Ŵi adìs si othe. Sar phendem sas amen bari bibaxt so amare krisaqe Rroma mule. O Dragàno manglas manθar rapòrto thaj ĉacimos si les, so kerdam so ĉi kerdam an-amari kris. O Šèuka kerdas o statùso, fèri ke paruvdas but an-o rromano zakòno, so iskirisardas. Sas les gaŴikani kultùra e krisaqi thaj kerdas sar gaŴikani kris. Amen kamas te ovel originàlo kris rromani. Si man o lil kaj kerdas vov thaj kon mangel, œaj vi lesqe te biĉhalav kòpia.

Kana le but ǎ, le bàjura si bange, e rromani kris anel vortimos. Vi an-amare bàjura, musaj te ovel kontròla, te akharas rromani kris kaj te vortol le bange butǎ, te keras revìzia. Butivar e manuœa len love an-amaro anav, amen ĉi Ŵanas kaj Ŵana e love aj so keren lençar. Miœto kana e love keren laĉhi butǐ aj zoraren amaro rromanipe, fèri univar vi nasulimos keren an-amaro anav. Sar te zuraras ĉaĉimasθe amaro rromanipe? Sosqo drom te arakhas?

Te ovas amen sar jekh Them kaj si amaro zakòno thaj amari patǐv sar grundlàgo.

O Rudolf phendas so e gaŴe dikhen amen sar 47-to Them an-e Evròpa, aj so si amen œaipe te œaj Ÿutisaras la Unia. Ĉaĉimasθe le gaŴe loœaven zurales kana dikhen amen ĉhingerde. Amaro rromanipe o purano fèri khetane œaj te trail maj dur, na kana jekh garadunes averesθar kerel pesqo biznèso an-o khetano anav le Rromenqo ja la Rromane Uniaqo. Naœti biris.

Te na avilas disciplina zurali, patǐv rromani ĉaĉutni, sa xasaras, xasaras sa amari tradìcia thaj amari kultùra. Ĉi kamen te Ŵanen le gaŴe. Butivar len terne ĉhaven amaren an-e butǐ thaj kinen lenθar amaro rromanipe, aj ĉi Ŵanen miœto le terne, thaj gaŴe sa pakǎn so aba Ŵanen so si rromani kultùra. Naj doœale le terne, xoxavdǒn, thaj vi le gaŴe œaj keren vaœ-o miœtimos, de amen musaj te dikǎras o ĉaĉo rromanipe an-e kris. Musaj te dikhas sosqo si o rezultàto, aj butivar phiraven xoxamni tradìcia rromani. Kerdǒl vareso so naj ni rromano ni gaŴikano. Kana si jekh phuro kopàĉi, œaj nikaves les e phuvǎθar aj te lingres les pe kaver phuv, naj te trail, naj te mekel patrnǎ aj zelenimos, ma kana si terno o kopàĉi, œaj te paruves lesqi phuv, thaj si les zor te ikalel patrnǎ, zelenimos aj te trail œel berœ. Phenav vi me te paruvas vareso, ma te Ŵanas so œaj e kris te kerel, Ŵikaj biris te paruvas thaj so naœti te azbal. Fèri amen Ŵanas, le terne naœti Ŵanen.

O Damjanoviĉ:

Kana mangas te keras afirmàcia e Rromenqi, e stratègia te avel katar-e maj uĉe manuœa: o prezidènto thaj lesqo kabinèto. E manuœa te dobin tumare direktìve sar te kerdǒl afirmàcia aj te keras khetani stratègia. ŵi avdives ni dobisardam khànĉi. A kana biĉhalen, œaj athòska te puĉhen:„Œukar, amen biĉhaldam tumenqe amare stratègie, so si tumaro rezultàto?” Biĉhaldan amenqe, dragone prezidento, tumare idèe, ake so kerdam amen. Te dikhǒl kon si aktìvo thaj kon beœel, kon sovel. UŴarav tumenθar te odredis, te ustanovis e butǐ so si te kerdǒl.

O Stanis³aw Stankiewicz:

Miœto, si amen press conference k-o jekh thaj aba sàmas an-o Ÿurnàli, an-o TV thaj kola. Si te keras e lila so phedam, te Ŵal an-e Sloveniaqo raipen, an-e Bruksèla, an-o Parlamènto e Evropaqo, an-o UNO, OSCZ, an-e mèdie. Akala trin lila si: 1. Amaro gìndo e Parlamentosqo si te ovel ĉaĉutni nevi politika pal-e Rroma. 2. Si te ovel vi lil karing-o Microsoft, o IRU sar organizàcia si responsabilo te den amen bi lovenqo progràma. 3. Te ovela n-o Parizo jekh Instytuto Evropaqo vaœ-e Kultùra thaj ŵantrimàta. Si amen œànca te putardǒl akana.

Palikerav Tumen savorren, baro vasnipe si and-akala dokumùèntǎ, kerel len e grùpa so phendǎm: o Normunds, o Marceli, o Orhan, e Nidhi, o Jožek thaj o Jòja. Amaro drom sas pharo, phandas akana e diskùsia, but manuœa kamen te Ŵan, si len baro drom angla penθe. Si press conference thaj si vio o xaben tele. Aver mol te dikhas amen kompleto an-amaro sastav, te del o Del!

Phanden o beœipen e Parlamentosqo o Stanis³aw Stankiewicz thaj o Dragan Jevremoviĉ.




Normunds Rudevicvs, Jožek Horvat-Muc, Stanislaw Stankiewicz, Dragan Jevremovic´, Orhan Galjuš, Marcel Courthiade