Dromesqo Somno Informacija
IRU-Parlamentosqo Kidimos an-e
Muraszombát (Slovénia) 22-24 Feb. 2008
PARATUJ:
Kidinǒn e Rroma andar-e verver Thema, thaj be en an-e tikne grùpe kaj te dikhlǎren e situàcia thaj so si nevo anda jekh kavresqo Them (workshops).
JÈKHTO DÌS:
Pala jekh minuta patǐv e Janez Drnovekesqe so akeso mulo sas, lias e vòrba o Raj Stanis³aw Stankiewicz, prezidènto e IRU/qo, aj putarda o beipen e Parlamentosqo. Loaça phendas savorrenqe mito avilen, aj maj but e bare Rajenqe e Ministrosqe pal-e edukàcia aj o spòrto e Rajesqe Milan Zver thaj e Direktoresqe Stane Baluh andar-e minoritetenqi ofìsa. Mothovda so si amen jekh but pozitìvo opìnia pal-e Slovènia, savi si„putarde-godǎqo Them savo hakǎrel e rromani problematika, sar dikhlam amen aba pèrsi kana kidisàjlo athe o prezidium e IRU/qo thaj vi avrethe kaj maladilam lençar, tov an-e Bruksèla, tov an-o Strasbùrgo. Odolesqe, phenda, si but vasno te phandlǒvas e Sloveniaqe demokraciaça, savi si akana k-o ĉekat e Evropaqo Ŵi k-o avindo milaj. ŵanas so e Slovènia si te lingrel amaro krlo patǐvales Ŵi k-o maj upruno nivèli e Evropaqo thaj akava krlo avel kathar-o 36 Them-Somdasne and-o IRU. Na nùmaj o Rroma sar nàcia, a vi sa e Evròpa ròdel jekh nevi politìka thaj amen sam makar olenθe so zumaven te arakhen nevo drom”.
Pala lesθe vorbindas vi o Dragan Jevremoviĉ, prezidènto e IRU-Parlamentosqo, naisardas e duje bare Rajen thaj vi e manunǎ bi ĉhaldi andar-e India, e Nidhi Trehan, savi avel and-o anav amare phralesqo e Riisqo. Naisardas sa e mujalen, save pokinde penqo drom kaj te aven thaj e Joekes sar laĉho xulaj and-o Prekmurje. Xarnes mothovdas o historiàto e IRU/qo katar-o b. 1971 kana sas vazdime.
Sas dini akceptàcia pal-e progràma e sesiaqi thaj o manua votosarde pal-e Agènda. Si te ovel makar averenθe o puĉhimos, kaj te dik ǎrdǒl o 7-to Kongrèso makar-o dizǎ/fòrurǎ kandidàte: India, vèdo, Kroàcia, Srbia ja aver.
Lias e vòrba o Raj Milan Zver, savo thovdas e emfàza p-o sigǎrimos e vremaqo akana an-e globalizàcia, texnika thaj sociàlo puĉhimàta. Mamuj akava sigǎrimos e historiaqo, trobuj jekh maj zorali solidaritèta thaj maj ĉaĉutno barabarimos. But vasno si vi o ververimos an-e kultùra, savo si bari zor an-e Evròpa thaj katar-akava aspèkto, e Slovènia del prioritèta k-o rromano puĉhimos.
O Raj Stane Baluh seravdas so si akana o ber e makarkulturalone dialogosqo thaj pakǎl so e situàcia an-e Slovènia aj te ovel modèlo vi avere Themenqe.
O Joek Horvat naisardas o raimos e Sloveniaqo va-o sponsorimos so dias amare konferenciaqe. Lipardas so an-o Them si 8 ja aj 10.000 Rroma, thaj an-o Gorensko vi Sinte. Maj anglal sas phare trujalimàta trajosqe thaj an-e palutne bera o raimos e Themesqo lias pe e rromane puĉhimaça, dindor avri jekh speciàlo progràma kaj te vàzdel e Rromen, maj but an-o sastimos aj an-o butǎrimos. Phendas so e Rroma si „zatitna skupina” (grùpa tel-o brakhimos) thaj e rromane organizàcie kidisàjle te keren jekh federàcia „Svez Romov”. E maj bari problèma si so but Rroma bi kheresqo si pal-e parcelizàcia thaj urbanizàcia e phuvìnqi kaj beènas, napal si bare diferènce makar-e verver gava thaj fòrurǎ. Savorre khetane ròden o drom kaj te federaren e situàcia. P-o 30.03.2008 sas promulguime e thami pal-o„rromano khetanimos an-e Slovènia” kaj te len pen kòrkorre e Rroma pala penqe problème thaj e anglune eksperiènce si pozitìvo.
O Veli Huseini phendas so e Kroàcia si dosta maj angle averenθar. Ĉaĉimasθe si verver situàcie an-e verver gava aj regiòne.
Sas kerdini jekh Themutni progràma rromani kaj e maj vasne faktòri si ukluĉime, eral e edukàcia, thaj dikhas laĉhe rezultàte: si aba bas xurdelin ǎ. Mito si so o Rrom o Mehmet Nazifi si mujalo na sadaj e Rromenqe, ma va 12 minoritète (Nemcura, Polàkura, Ŵuta thaj kola).
An-e Pùla kaj beel, but mites si pinŴarde le Rroma katar-e kupatni. An-e Istria naj rromane mahàle, maj but Rroma si ulavde makar gaŴenθe. Si 6-to ber so kerel buti e xurdelin an-e Pùla.
O Koce Palison andar-o vèdo mothovdas so sas anda jekh Equal progràma thaj so an-o vèdo kerde 4 ambrèle-organizàcie save xuterde anda 3 ber 15 milòja kurùne maj but pal-o avriĉhudimos, e Ŵuvlìnqe hakaja thaj e manuikane hakaja. Mito si so le Rroma sas pinŴarde an-e bera 90 na sar sociàlo problèma, ma sar nacionàlo minoritèta. Kako si autimos kaj te dikǎras Ŵuvindi amari ĉhib, kultùra, identitèta, ma butivar an-e maj demokratikane Thema, taslǒn amari ĉhib, amari kultùra.
An-e Tùrkia, phendas o Özcan Purçu, si but Rroma thaj phare problème. Naj othe niekh rromani progràma, ni kamen te dikhen amen, love va-el rromane but ǎ nanaj, utimos nanaj, madikh so si pal-amari godǐ 500.000 Rroma an-e Tùrkia. An-o Sulukule been 30.000 Rroma, avile gaŴe phangle lenqe khera, akana been avri. tar Rroma thabile Ŵivde an-e khera, mule. Mangas te keras konferència pala duj masek. Si te biĉhalav Tumenqe lila, te dikhen e situàcia. But mangas tumenθar utimos.
O Marcel Courthiade phendas so e rromani politika an-e Frànca aj phenel pes avri anda trin vòrbe: konfùzia, hipokrìzia thaj paradòkso. Konfùzia odolesqe so le gaŴe bangǎren e Konstitùcia, phenen so ni pinŴarel minoritète so si jekh xoxamni interpretàcia thaj pretèksto kaj te na pinŴaren e Rromen sar kultùra thaj ĉhib. Plus keren konfùzia phirutne gaŴenθar. Pe bibaxt but Rroma xale o xoxaipe akala gaŴenqo thaj ni phenen pen avri Rromenqe, phenen pen avri „phirutnenqe” – madikh so si el ber so been an-e khera... Angla 3-4 ber sas bari jag e Sarkozisqi mamuj-el Rroma, but naarelas len palpale an-e Rumania thaj uarèlas pes and-e mèdie. Akana nakhlo, palem biĉhalel len, ov thaj jekh Hortefeux, savo pherdǎrel pesqe statistìke naarde Rromençar: kamlǒn pen 25.000 na arde manua k-o ber, ov astarel e Rromen, del len jekh lil te semnosarem so kòrkorre mangle te Ŵan tar, del len 150 rupune k-o vast, naarel len, ĉhivel len an-e statistike a pal-o kurko aven palpale Ŵi kaj te oven palem an-e satistìke e naardenqi. Akaja si katastròfa e ĉhavorrenqe save phiren an-e kòla. O butederimos le Rromenqo so aven an-e Frànca aven odolesqe so naj len ĉaĉutni skolarizàcia an-e Rumania thaj aven an-e Frànca, Italia thaj Espània, kaj si e ĉhib nabut dur lenqe gaŴikane ĉhibǎθar, thaj aj te sikǒn sig. O dad e dej Ŵanen so si e kòla vasni, korkorre phirde von an-e kòla thaj ni kamen te meken le ĉhavorren bi kolaqo. So kerel o Hortefeux? Naarel len... xatam va lenqo laĉhimos. Aj o paradòkso si so keras laĉhi butǐ an-o ministrimos e edukaciaqo thaj e kulturaqo de facto, madikh so si e uprutni ideològia de jure, sadaj daras te khoslǒl akava prdal-e rat Ŵikaj naj pinŴardo aj zorardo anda jekh tèksto thamǎqo.
Pal-o mesmèri, sas diskùsia pal-e Kosova.
Angluno vakerdas o Damjanoviĉ, savo phendas so ĉaĉes si turbulèncie an-e Srbia, ma palem si demokràcia thaj o raimos dias love te kiden pen le Rroma dothe. Le Rroma si purani nàcia an-e Kosòva, anda sa le fòrura thaj gava. Makar olenθe si but koluime manua. E maj bari rromani inteligència e purane Jugoslaviaqi sas p-e Kosòva. Ma kaj god si bibaxt, sam anglune amen anda laθe ma kana ròdas amare hakaja, khonik ni pinŴarel amen. But Rroma si naavde an-e aver Thema. Akana Ŵal jekh vòrba makar le Evropaqe institùcie kaj te irinen pen 50-60.000 Rroma othe.
O Orhan Galju lias te mothovel pal-e Holàndia so si but barvalo Them ma e Rromenqe si but Ŵungalo. Kerel asimilàcia zorǎça. Avrial biĉhalel love e Rromenqe an-e avera Thema a andre nati te las 1 € pal amare butǎ, gova si o drom sar tasaven o rromanimos. el procent e Rromenθar sas mudarde an-o 2-to Marimos thaj sa e Rroma kaj si othe akana si„neve Rroma”, na pinŴarde sar Rroma. An-e 70-to bera, but avile andar-e purani Jugoslàvia. Si len sociàlo statùto, 95% lenθar si bi butǎqo, sa sociàlo, naj len kòla, diplòma, butǐ. Trin organizàcie biĉhalde gaŴen an-o ministerimos te puĉhel sosqe an-e Holàndia ni kerdǒl khànĉi e Rromenqe thaj o ministro phendas so e Holàndia nati te thovel e Rromen sar prioritèta Ŵikaj e e Evròpa kòrkorri ni kamel ni voj.
Pal-e Kosòva, ĉaĉimasθe ni kerdilas but but ǐ. Sas ukar te kerel vareso o RTF, o OSCE, o Nicolae Gheorghe aktìvo sas Ŵivarekaj . Puĉhlǒm les sosqe phagerde amen anda tikne kotora Srbiaθar, Albaniaθar... E institùcie khànĉi ni kerde. Nas niekh kontàkto ni e Veton Surojeça, ni e Ahtisaariça, nas amen dino than, nas amen politikani zor.
Nidhi Trehan:
Aĉhile nabut vaxt, 2-3 kurke aĉhile. Te Ŵanen so e India ni pinŴarel e Kosòva, te na ulavdǒn laqe ràtre. Sa o sundal akana dikhel e Kosòva thaj si okàzia te undǒl o krlo e Rromenqo. An-o UNO si bari konfùzia. An-o ĉhon Mars/Trideraj, e EU si te biĉhalel jekh monitoring team thaj e Rroma si tumen hakaj te biĉhalen penqi komìsia. Anda sarkon komìsia te oven jekh a duj Rroma. Miri idèa si te ovel jekh terno Rrom jurìsti, aj pinŴaren les, si o Saimir Mile, sar kotor an-e evroputni delegàcia.
O Marcel Courthiade mothovdas so kerde an-e Frànca va-e Kosovaqe nautne an-o b. 2000. O ministro va-e andrutne butǎ sas athòska o Vaillant. Na kerdam but demonstràcie te iklovas k-e televìzia, ma trin masek sa meklam avera butǎ, e NeŴoça, Ŵikaj pherdam lesqi godǐ, zorale dokumentaciaça thaj diskusiaça, te del avtomatik azilesqe lila sa e Rromenqe save sikaven so biandile k-e Kosòva.
A n-o ustavni paket, sas pinŴarde 4 nàcie so somkeren e Kosòva: Rroma, Srbǎ, Albancǎ thaj Turkǎ. Pe bibaxt e Evròpa aj e Amerìka ni kamen te pinŴaren e Rromen thaj e Turkonen, keren polarizàcia albano-srbikani, sar kerde albano-makedonikani an-e Makedònia thaj sa e avera bisterdǒn an-e ĉik. Te mangas te irinas amen k-o ustavnio paket, savo pinŴarel sas barabaripe makar le 4 nàcie.
O Stanis³aw Stankiewicz lias te phenel so maj feder te phenas so ovèla. E diskùsia nas efektìvo. So sas te keras, ni kerdam les. Musaj te keras godǎver analìza, pala so aj ovel an-e Kosòva amare manuençar. Dùjto, naj amen problème pal-e phuv.
Si akana jekh but jagalo momènto, kana kamen te tràden palpale e Rromen, phenen so si biumblavdo Them aj e Rromenqe„ŵan, si tumari phuv, tumaro Them”. Mangas te keras konsultàcia e Sloveniaqe raipnaça kaj te mothovas amari pozìcia, angil te na oven phagirde hakaja. E rromani problèma ĉaĉipnasθe si gaŴikani, so ni kamen te unen amen. E gaŴe si sikle te dikhen so e Rroma nùmaj xan pe e lovenqe. Naj ĉaĉes, si nùmaj pretèksto te ignoril e Evròpa e rromani populàcia thaj si katastròfa amenqe, so anel palal katastròfa sa e Evropaqe.
Vasno te dikhas amari populàcia na fèri an-e Kosòva, no fededer sar jekh khetanipen buxlo aj amari diskùsia te Ŵal an-e lùmia.
E Nidhi Trehan
aj te dikhen p-o internet o kùjbo „Kosova thanks you” e agorutni rezolùcia sarkole Themesqi, savo pinŴardas e Kosòva thaj odothe mothoven an-o lil sosqe pinŴarde la; E Norvegiaqo lil si interesànto, kaj phenel so vasno si e minoritetenqo brakhipen. aj te keren lil akale manuenqe so liparen minoritète thaj te den tumen vast .
O Normunds Rudeviès:
But manua puĉhen savi kultùra si makar Rromenθe. Ni Ŵanen a amen Ŵanas but ukar kon sam. Ni bisterdǎm so phende amenqe amare dada. Si 30 ber so vazdiam amari organizàcia thaj but butǎ paruvdile trujal, ekonomièeski, texnologièeski, politièeski... E Rroma dikhen, maribnìtko ber, na maribnìtko ber, palem Rroma Ŵan bagan, khelen, ĉoren kaxnǒrǎ, ja aj grajen te ĉoren kaj te xan lenqe ĉhavorre... Rroma si siklikerde te keren tikno biznèso an-e famìlia, si lenqe normàlo. Buxlǒl lesqo dikhipen forìtko, pa Themìtko aj vi kontinentìtko, o Rrom ròdel vavër kaèestvo, trebi te utinas amare civilizaciaqe.
O Dragan Jevremoviĉ:
Naisarav amare phrales andar-o Ùngro, e Janoes, vov si o Kozak Jano, so kamel te ovel mujalo e Ungrosqo an-o IRU. Naj vov prezidènto ana pesqo Them, si o dùjto manu pal-o Orban.
O Jano Kozak:
E Devleça arakhav tumen. Kecani nemzetközi konferencia si nagyon fontos thaj si athe manua andar-o Unió. Ame nagyon kamas te keras butǐ tumençar thaj avav sar elsġvo kepviselġvo. Pontosan ĉi Ŵanav pala sosθe si kadi konferènca, thaj pala so vorbil. Te Ŵanen so an-o Ùngro kerdam jekh gàrda, kaj angla lenqe jakha e Rroma naj laĉhe manua. Phenen so pusaven e manuenqe jakha, phiren an-e gava thaj maren e Rromen. Amen so kamas? Khànĉi aver ĉi mangas, ĉak amare manua te kolazin.
Nagyon dumut sem an-e politika e orszagosqi, de katar-o b. 1992 thaj kerav politika, e Rromenqi butǐ, te utinas fèri [magyarul, nati hakǎrav] kecavi butǐ, ĉi Ŵanas te keras vendmeny (?) Trobuk an-o uniovo khetane a […] le gaŴie ĉi kamen amare butǎ te oldin, ĉi phenen amenqe so te keras. Kaver si e problèma an-e Rusia, kaver an-o vèdo, kaver khere an-o Ungro. Kathe ĉi kamen e Rromen. Te Ŵas tele k-i mesali lençar aj te phandas vòrba lençar.
Amen so kamas? Kamas te Ŵas te sik ǔvas an-o egyetèmo. Naj iskirime pe amaro ĉekat so amen sam kecave manua so musaj te trais an-o sociàlo.
Kerdam jekh baro festivàlo an-o Papa, amari kultùra te das la prdal e gaŴenqe. Nagyon mito sas, dias prdal o tevèvo (TV). Trobul maj but Thema te keren kecave butǎ.
Amen kaj sam katoliku, mangas te akharas e Papas and-e Ròma. Andem jekh lil te mangas te biĉhalas lesqe hivo, ke amare gaŴe ĉi kamen te unen.
Amaro organizàcia si purani thaj kerel la ĉhi butǐ : ĉhinel kat thaj anel le phurenqe. Kerebn le terne ĉhavorre, aj sikǔven e patǐv e phurenqe. Kamas kavera manua an-o Ùngro te na dikhen amen tele. Khetanes te xutilas. E rromani kris so durmut sas, opre trobukl te tordǎeas la palem, kana sam amen but manua thaj khetane keras butǐ.
Kade gindij so tumari butǐ util but vi pe Ungrosqe Rroma vi kavera Rroma.
O Stanis³aw Stankiewicz:
Tumare manua so tut biĉhalde den amen jekh bari patǐv aj Ŵan pal-o rromanipe. Ĉaĉes si manua a Devlesθar. An-o Iru si procedùra so sarkon manu so si les than andre, te ovel els zastùpco.
O Jano Kozak:
Si man duj fùnkcie : jekh sar dùjto manu maj baro an-o Ùngro, pal-o Orban, kana nati o Orban te Ŵal, man biĉhalel, Ŵanav patǐvales te ovav kepviselġvo thaj duj, egzelèto (?) me sem lenqo prezidènto an-e megye.
O Stanis³aw Stankiewicz:
Tu alosares te zastupcos, tumen sar organizàcia trobul te den duje manuen. But baxtale sam phral!a Jano so dine tut e Ungrosqe Rroma tuqe mandàto te oves an-o IRU mujalo, delegàto pal-o Ùngro; vi von, vi tu den amen bari patǐv an-o IRU. Dikhas akana kon makar amenθe akceptuil tiri organizàcia : mito 15 Ŵene [andar 36]
thaj akana tut sar delegàto : 10 Ŵene akceptuin tut. Das gàta akaja tèma. UŴaras te des te zastupcosqo anav.
O Ian Hancock, bezex so nati avilas o Rrom, ma biĉhaldas manqe jekh lil pala pesqi butǐ, thaj sar musaj so maj sig te agordas sa e procedùre kaj te na xasaras amaro than an-o UNO. Vov be el dur katar-o New-York, phares lesqe te Ŵal kana si beipe, thaj naj mito te xasaras o statùto. Biĉhaldam amen e formulàrǎ. undem so si akana vi jekh aver rromani organizàcia othe, e Rromani Kris andar-o Bukurèti.
PAUZA
Tèma: o 7-to Kongrèso
Sas propozìcie sar India e Kroàcia, o Veli phenel so si len zeleno svijetlo thaj o Joja propozuil o Beograd ja, sar o Rii, o Ni.
O Özcan (Turkia) phenel so o raipen an-e Turkia si gata te del bare love kaj te kerdǒl vareso baro pal-e Rroma, so mangen te sikaven penθar vareso laĉho, akana so mangen te den an-e Evroputni Unia.
E Nidhi Trehan:
Te kerdǒl odothe kaj si amen maj zoralo kontàkto e mediençar, ma karthemutne mediençar; Akana savorre si an-e Srbia, dikhen so ovèla an-e Kosòva. Si man vi jekh mothoipe e Sloveniaqe ministrosqe: an-e dekàda si but laĉhe projèkte p-o lil ma bipînŴarde si e rezultàtǎ. Kamlǒl pes jekh tikni grùpa te kerel monitoring pal-e dekàda.
O Stanis³aw Stankiewicz:
Kaj te alosaras o than, musaj te ovel maj anglal jekh politikano kritèri thaj vi lovikano. No vi e mèdie si laĉho kritèri. O puĉhimos an-e Turkia si vasno, kaj te dikhel pesqe Rromen sar Themìtka manua. Vi e Evròpa si vasno te dikhel sar o IRU reaguil.
Si te keras beipe e kabinetosqo an-e Srbia, si amen othe logistika, infrastruktùra, love thaj kola. Pala duj ĉhon, an-e İzmiresqi konferència si te dikhas e verver propozìcie.
O Dragan Jervremoviĉ phandel e seànca, phendindoj so nati te mukhas o ber 2008 te nakhel bi kongresosqo.
DÙJTO DÌS:
Putrel e seànca o Dragan Jevremoviĉ:
Mito phirdam anda duj gava thaj dikhlam sar Ŵiven e Prekmuriaqe Rroma. Bezex so nati gelam an-o trito gav, kaj si muzeum rromano. Akana te dikhas duj prioritàro puĉhimàta: o staùto e IRU/qo an-o UNO thaj e rekomandàcia amari.
E Nidhi Trehan:
Me aj te utiv pal-o UNO, si te beav pak ǎv – 6 ĉhon an-o New-York.
O Dragan Jevremoviĉ:
But Thema ni pinŴaren e Rromen sar nacionàlo minoritèta, sadaj sar sociàlo grùpa, problemençar…
O Stanis³aw Stankiewicz:
Si but organizàcie so mangen te aven an-o IRU; rande lil but organizàcie, 500, 600 a o IRU si putardi organizàcia. Palem nati te las jekhe manues thaj te xolan ǒn avera organizàcie. Te
Aj palem phenav so mothovdas o Dragàno: sarkon Them te biĉhalel so maj sig rapòrto pala so kerdǎs anda tar nakhle bera aj si te thovas sa an-o rapòrto k-o IRU.
Si an-e Evròpa but organizàcie so phandle pen e gaŴençar, e rançar, kerde pen gugle lenqe thaj o Them phenel:„si amen gasave manua laĉhe so phiren pal-amenθe, keren so kamel amaro Them, na sar tumen kaj keren ĉingar aj konflìkto”.
Amari fòrma si demokratikani thaj si amen duj erutne resa:
a. mangas serioz te vàzdas o IRU thaj musaj te phenas so keras te dikhlǒl te undǒl amari butǐ thaj te avas pal-amare manua so si an-o pharimos, kaj te oven an-o sundal;
b. kana avel bibaxt varekaj, so aj te kerel o IRU? aj nùmaj te kerel krìtika. Naj amen Pershing, rakète, benzìna, nàfta, ekonomikani zor kaj te keras blokàda e vavërenqe. Normal si te keras krìtika, nati mekas e politika te kerel sar kamel.
Musaj te siklakiras e gaŴen e bare rajen te dikhen e Rromen vavërĉhande, sar themìtka manua anda lenqo Them. Na fèri te phandlǒn jekhe partiaça, naj kado politika ĉaĉutni rromani.
Musaj te dikhas maj dur, misalaqe an-e Dekàda: Ŵikaj naj seriòzo dikhipe, Ŵikaj e manua dikhen fèri personàlo interèso, o IRU xasarel e Dekàda, si te aĉhol bi khancesqo p-o agor.
Sa si an-amare vasta, te na mekas te xasaras.
E Nidhi Trehan
Stahiro-Ŵi, sar phenas an-e India va-e patǐv, but vasno si so phenes akana: ĉaĉes si amari politikani stratègia an-amare vasta, te na peravas la, te na xasaras la. Akana si amen ànca, Ŵav me an-o b. 2009 an-o New-York trin masek, aj ov, aj odothe te kerav lobby (godǐpheripen). Mangav sadaj tiro gindipe an-e politikani stratègia.
Si man jekh propozìcia: te maladǒn terne e IRU/qe, thaj vu Ŵuvlǎ e IRU/qe khrigal thaj te anen an-e plenària e rezultàte pala penqo svàto.
O Koce Palison:
Mangos te lav e vòrba aj te mothovav pal-e Rromani Kris e IRU/qo. An-e januàra 99 o IRU kerda godǐ kaj te ovel jekh Rromano Parlamènto thaj jekh Rromani Kris. Sas mindig kris ma kar le Rrom, fèri so nas registruime makar le gaŴe, le gaŴe ĉi pinŴaren amari kris. Naj but Thema kaj pinŴaren: so Ŵanav fèri an-e Rumânia a e kris si but purani. Sas vi an-e India, aj Ŵi adìs si othe. Sar phendem sas amen bari bibaxt so amare krisaqe Rroma mule. O Dragàno manglas manθar rapòrto thaj ĉacimos si les, so kerdam so ĉi kerdam an-amari kris. O èuka kerdas o statùso, fèri ke paruvdas but an-o rromano zakòno, so iskirisardas. Sas les gaŴikani kultùra e krisaqi thaj kerdas sar gaŴikani kris. Amen kamas te ovel originàlo kris rromani. Si man o lil kaj kerdas vov thaj kon mangel, aj vi lesqe te biĉhalav kòpia.
Kana le but ǎ, le bàjura si bange, e rromani kris anel vortimos. Vi an-amare bàjura, musaj te ovel kontròla, te akharas rromani kris kaj te vortol le bange butǎ, te keras revìzia. Butivar e manua len love an-amaro anav, amen ĉi Ŵanas kaj Ŵana e love aj so keren lençar. Mito kana e love keren laĉhi butǐ aj zoraren amaro rromanipe, fèri univar vi nasulimos keren an-amaro anav. Sar te zuraras ĉaĉimasθe amaro rromanipe? Sosqo drom te arakhas?
Te ovas amen sar jekh Them kaj si amaro zakòno thaj amari patǐv sar grundlàgo.
O Rudolf phendas so e gaŴe dikhen amen sar 47-to Them an-e Evròpa, aj so si amen aipe te aj utisaras la Unia. Ĉaĉimasθe le gaŴe loaven zurales kana dikhen amen ĉhingerde. Amaro rromanipe o purano fèri khetane aj te trail maj dur, na kana jekh garadunes averesθar kerel pesqo biznèso an-o khetano anav le Rromenqo ja la Rromane Uniaqo. Nati biris.
Te na avilas disciplina zurali, patǐv rromani ĉaĉutni, sa xasaras, xasaras sa amari tradìcia thaj amari kultùra. Ĉi kamen te Ŵanen le gaŴe. Butivar len terne ĉhaven amaren an-e butǐ thaj kinen lenθar amaro rromanipe, aj ĉi Ŵanen mito le terne, thaj gaŴe sa pakǎn so aba Ŵanen so si rromani kultùra. Naj doale le terne, xoxavdǒn, thaj vi le gaŴe aj keren va-o mitimos, de amen musaj te dikǎras o ĉaĉo rromanipe an-e kris. Musaj te dikhas sosqo si o rezultàto, aj butivar phiraven xoxamni tradìcia rromani. Kerdǒl vareso so naj ni rromano ni gaŴikano. Kana si jekh phuro kopàĉi, aj nikaves les e phuvǎθar aj te lingres les pe kaver phuv, naj te trail, naj te mekel patrnǎ aj zelenimos, ma kana si terno o kopàĉi, aj te paruves lesqi phuv, thaj si les zor te ikalel patrnǎ, zelenimos aj te trail el ber. Phenav vi me te paruvas vareso, ma te Ŵanas so aj e kris te kerel, Ŵikaj biris te paruvas thaj so nati te azbal. Fèri amen Ŵanas, le terne nati Ŵanen.
O Damjanoviĉ:
Kana mangas te keras afirmàcia e Rromenqi, e stratègia te avel katar-e maj uĉe manua: o prezidènto thaj lesqo kabinèto. E manua te dobin tumare direktìve sar te kerdǒl afirmàcia aj te keras khetani stratègia. ŵi avdives ni dobisardam khànĉi. A kana biĉhalen, aj athòska te puĉhen:„ukar, amen biĉhaldam tumenqe amare stratègie, so si tumaro rezultàto?” Biĉhaldan amenqe, dragone prezidento, tumare idèe, ake so kerdam amen. Te dikhǒl kon si aktìvo thaj kon beel, kon sovel. UŴarav tumenθar te odredis, te ustanovis e butǐ so si te kerdǒl.
O Stanis³aw Stankiewicz:
Mito, si amen press conference k-o jekh thaj aba sàmas an-o urnàli, an-o TV thaj kola. Si te keras e lila so phedam, te Ŵal an-e Sloveniaqo raipen, an-e Bruksèla, an-o Parlamènto e Evropaqo, an-o UNO, OSCZ, an-e mèdie. Akala trin lila si: 1. Amaro gìndo e Parlamentosqo si te ovel ĉaĉutni nevi politika pal-e Rroma. 2. Si te ovel vi lil karing-o Microsoft, o IRU sar organizàcia si responsabilo te den amen bi lovenqo progràma. 3. Te ovela n-o Parizo jekh Instytuto Evropaqo va-e Kultùra thaj ŵantrimàta. Si amen ànca te putardǒl akana.
Palikerav Tumen savorren, baro vasnipe si and-akala dokumùèntǎ, kerel len e grùpa so phendǎm: o Normunds, o Marceli, o Orhan, e Nidhi, o Joek thaj o Jòja. Amaro drom sas pharo, phandas akana e diskùsia, but manua kamen te Ŵan, si len baro drom angla penθe. Si press conference thaj si vio o xaben tele. Aver mol te dikhas amen kompleto an-amaro sastav, te del o Del!
Phanden o beipen e Parlamentosqo o Stanis³aw Stankiewicz thaj o Dragan Jevremoviĉ.
Normunds
Rudevicvs, Joek Horvat-Muc, Stanislaw Stankiewicz, Dragan
Jevremovic´, Orhan Galju, Marcel Courthiade
